Katere bi lahko bile naslednje ameriške tarče

Odkar so ameriške sile v soboto zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, so predsednik ZDA Donald Trump in člani njegove administracije izdali opozorila več državam in ozemljem, poroča CNN.

V zadnjih dveh dneh so se na tapeti med drugim znašle Kolumbija, Kuba, Mehika, Iran in Grenlandija. Kaj je o njih dejal Trump in kako so se nekatere od njih odzvale?

Grenlandija

Trump je to nedeljo ponovno poudaril, da ZDA potrebujejo severnoatlantsko otočje "z vidika nacionalne varnosti".

"Potrebujemo Grenlandijo. … Trenutno je izjemno strateška. Po njej mrgoli ruskih in kitajskih ladij," je izjavil novinarjem na krovu letala Air Force One. "ZDA jo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, Danska pa tega ni sposobna zagotoviti," je dodal.

Na Trumpove zadnje izjave se je v ponedeljek odzval grenlandski premier Jens Frederik Nielsen in dejal, da je "trenutna in ponavljajoča se retorika ZDA popolnoma nesprejemljiva. Ko predsednik ZDA govori o 'potrebi po Grenlandiji' in nas postavlja ob bok Venezueli ter vojaškim intervencijam, ni le v zmoti – to je žaljivo."

"Naša država ni objekt v retoriki velikih sil. Smo ljudstvo. Država. Demokracija," je še dejal Nielsen.

Trump je v preteklosti že večkrat izjavil, da si želi priključiti Grenlandijo – z naravnimi viri bogato otočje, veliko 2.166.000 kvadratnih kilometrov – in trdi, da je to nujno za ameriško varnost.

Grenlandija in Danska, sicer članica zveze Nato in ameriška zaveznica, pa temu načrtu ostro nasprotujeta.

Kolumbija

Trump je v nedeljo ostro napadel kolumbijskega predsednika Gustava Petra in ga označil za "bolnega človeka, ki uživa v proizvodnji kokaina in njegovi prodaji ZDA", a dodal, da to "ne bo več dolgo trajalo".

Ko ga je novinar vprašal, ali to pomeni, da je možna ameriška operacija v Kolumbiji, je Trump odgovoril: "Zveni dobro."

Petro je v skoraj 700-besednem zapisu na omrežju X branil delo svoje vlade v boju proti trgovini z drogami in izpostavil, da so izvedli "največji zaseg kokaina v zgodovini sveta". "Nisem nelegitimen, nisem narkobaron. Moje edino premoženje je družinska hiša, ki jo še vedno odplačujem s svojo plačo," je še zapisal in poudaril, da je – ob upoštevanju humanitarnega prava – ukazal ciljno bombardiranje oboroženih skupin, povezanih z drogo.

Kljub temu pa po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal proizvodnja kokaina v Kolumbiji dosega rekordne ravni.

Petro je Trumpovo administracijo razjezil že septembra, ko je pozval ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov. V odgovor na to so mu ZDA preklicale vizum.

Kuba

Trump je v nedeljo dejal, da vojaška intervencija na Kubi, sicer ključni zaveznici Venezuele, ni potrebna, saj naj bi bila "na robu padca": "Mislim, da ne potrebujemo ukrepanja. Videti je, da gre navzdol," je dejal.

"Ne vem, ali se bodo obdržali, a Kuba trenutno nima dohodka. Celoten prihodek so dobivali iz Venezuele, prek venezuelske nafte," je še dodal.

Državni sekretar Marco Rubio je kubansko vlado medtem označil za "ogromen problem" in rekel, da "ni skrivnost, da nismo veliki privrženci kubanskega režima".

"Če bi živel v Havani in delal za vlado, bi bil zaskrbljen," je dodal.

Na shodu pred ameriškim veleposlaništvom v Havani je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel v soboto obljubil, da zveza med Kubo in Venezuelo ne bo propadla brez boja.

Mehika

Trump je v nedeljo ponovno obtožil Mehiko, da ne stori dovolj v boju proti mamilarskim kartelom.

Dejal je, da droge "prelivajo" skozi Mehiko in da bodo ZDA morale nekaj ukreniti, da so karteli v Mehiki zelo močni in da "se mora Mehika zresniti".

V telefonskem intervjuju za Fox News je Trump dejal, da je mehiški predsednici Claudii Sheinbaum ponudil pomoč ameriške vojske pri izkoreninjenju mamilarskih kartelov.

Mehika se na njegove zadnje izjave še ni odzvala, a je bila ena izmed šestih držav, ki so v nedeljo obsodile zajetje Madura in ga označile za kršitev "temeljnih načel mednarodnega prava".

Iran

Trump je v nedeljo ponovil opozorilo tudi Iranu, kjer sicer že drugi teden potekajo protivladni protesti. "Če bodo začeli pobijati ljudi, kot so to počeli v preteklosti, jih bodo ZDA zelo močno udarile," je dejal novinarjem.

Prejšnji teden je Trump izjavil, da bodo ZDA ukrepale, "če Iran pobija mirne protestnike, kar je pri njih običaj. Pripravljeni smo."

Ob koncu decembra je Trump posvaril Iran, naj se ne loti ponovne gradnje svojega jedrskega in raketnega programa. Po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem je izjavil, da Iran "spet nagaja … slišim, da se znova oborožujejo, in če je to res, jih bomo morali ustaviti".

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nedeljo poudaril, da "Islamska republika ne bo klonila sovražniku" in da je treba "izgrednike postaviti na svoje mesto".

ZDA so junija bombardirale več ključnih iranskih jedrskih objektov med 12-dnevno vojno Izraela proti Iranu. Napadi so prekinili že tako krhek proces dvostranskih pogajanj med ZDA in Iranom o omejevanju njegovega jedrskega programa.